Začetek šolskega leta je za otroke čas novih izzivov, knjig, zvezkov in dolgih ur branja. Toda kaj, če otrok pri branju hitro postane utrujen, ga začne boleti glava, težko ohranja pozornost ali pravi, da se mu črke na strani premikajo oziroma da besedilo ni videti tako, kot bi moralo?
Vzrok ni vedno pomanjkanje koncentracije ali motivacije. Včasih je težava povezana tudi s tem, kako možgani obdelujejo vizualne informacije.
Ena od možnosti, ki jo je pri takšnih težavah smiselno raziskati, je skotopični sindrom oziroma sindrom vizualnega stresa.
Kaj je skotopični sindrom?
Skotopični sindrom je opisan kot motnja vizualnega procesiranja. Pri njem ne gre nujno za okvaro oči ali za to, da otrok ne bi dobro videl črk. Težava je lahko v tem, kako možgani zaznajo in obdelajo videno.
Otrok lahko na običajnem pregledu vida dosega dobro ostrino vida, kljub temu pa mu branje povzroča precejšnje težave.
To je eden od razlogov, zakaj starši včasih težko razumejo, kaj se dogaja. Otrok namreč lahko vidi črke, vendar mu je delo z njimi neprijetno, naporno ali zelo utrujajoče.
Kako prepoznati težave?
Znaki so lahko pri vsakem posamezniku drugačni. Med pogostejšimi so:
- občutljivost na svetlobo,
- težave pri branju,
- hitra utrujenost pri branju ali delu na blizu,
- težave s pozornostjo in koncentracijo,
- glavoboli,
- občutek napetosti ali nelagodja,
- popačenje oziroma nenavadno zaznavanje besedila,
- težave pri zaznavanju globine.
Pri otroku se lahko težave pokažejo tudi bolj posredno. Morda se izogiba branju, hitro izgubi voljo do domače naloge, pogosto prekinja branje ali potrebuje veliko več časa za nalogo, kot bi pričakovali.
Pomembno je, da takšnega vedenja ne razumemo avtomatično kot lenobo, neposlušnost ali pomanjkanje interesa za šolo.
Ko otrok reče: »Črke se mi premikajo«
Nekateri posamezniki opisujejo, da se jim pri branju besedilo zdi nejasno, migeta, se premika ali kako drugače popači. Drugim predvsem svetla bela podlaga povzroča nelagodje ali občutek, da se oči pri branju hitro utrudijo.
Takšne izkušnje so lahko za otroka zelo frustrirajoče. Če mu branje predstavlja velik napor, lahko začne postopoma razvijati odpor do dejavnosti, ki mu je sicer pomembna za šolo in učenje.
Zato je dobro, da starši ob ponavljajočih se težavah poskusijo ugotoviti, kaj je v ozadju, namesto da otroka samo spodbujajo, naj se bolj potrudi.
Kaj ima s tem barva?
Pri metodi Irlen se pri testiranju preverja, ali lahko določene barvne folije oziroma kombinacije barv zmanjšajo simptome vizualnega stresa in omogočijo udobnejše branje. Katera barva oziroma kombinacija je primerna, je individualno in se določa s testiranjem.
To pomeni, da ni univerzalne »barve za disleksijo« ali ene barve, ki bi ustrezala vsem. Vsak posameznik se lahko odziva drugače.
Kako poteka testiranje po metodi Irlen v Optiki Tom?
V Optiki Tom v Sežani izvajamo ugotavljanje skotopičnega sindroma po metodi Irlen.
Testiranje pri nas izvaja Urška Može, certificirana presojevalka Mednarodnega inštituta Irlen.
Postopek je individualen in temelji na opazovanju odzivov posameznika pri različnih nalogah. Testiranje v povprečju traja približno uro in pol do dve uri, pri zahtevnejših primerih pa lahko tudi dlje.
Ob koncu testiranja presojevalec po metodi Irlen določi, katere barvne folije oziroma kombinacije folij lahko zmanjšajo zaznane simptome in omogočijo lažje ter bolj udobno branje. O izsledkih testiranja prejmete tudi izvid s priporočili za šolo ali drugo ustanovo.
Pred naročanjem na testiranje je treba izpolniti tudi vprašalnik presojevalnega testa.
Če pri svojem otroku opažate opisane težave, se lahko o testiranju skotopičnega sindroma po metodi Irlen oglasite pri nas v Optiki Tom v Sežani.
Testiranje izvaja Urška Može, certificirana presojevalka Mednarodnega inštituta Irlen.
Za dodatna vprašanja ali dogovor o terminu nas lahko kontaktirate po e-pošti na info@optikatom.com, pokličete na 05 730 47 70 ali 041 444 882.
Lahko pa termin za ugotavljanje skotopičnega sindroma po metodi Irlen preprosto rezervirate tudi preko naše spletne strani:
Rezervirajte svoj termin za testiranje skotopičnega sindroma →